?
love
?
ki
glas
je
povezan
z
glasilkama
razpetima
v
.
Z
njima
ustvarjamo
,
kot
so
npr
.
petje
,
govor
,
kri
?
anje
,
jok
itd
.
Lobanjske
kosti
,
?
relo
,
nosna
in
ustna
votlina
so
del
?
nega
telesa
,
ki
zvok
.
?
enski
glas
v
osnovi
razdelimo
na
sopran
,
mezzosopran
in
alt
,
?
kega
pa
na
tenor
,
bariton
in
bas
.
Pojav
,
kjer
se
de
?
kom
glas
zni
?
a
,
imenujemo
.
Mali
vokalni
sestav
ima
od
tri
do
devet
pevcev
.
Trije
pevci
so
,
?
tirje
pevci
,
?
e
jih
poje
osem
pa
jih
poimenujemo
.
?
e
je
v
sestavu
ve
?
kot
dvanajst
pevcev
,
so
pevski
.
Glasbilo
je
vsak
predmet
,
ki
je
izdelan
z
namenom
,
da
se
iz
njega
izvabi
zvok
.
Najstarej
?
e
glasbilo
je
?
?
al
,
ki
so
jo
na
?
li
v
jamskem
najdi
?
?
u
in
je
stara
okoli
45
.
000
let
.
Poznamo
znanstveno
in
?
no
razdelitev
glasbil
.
so
glasbila
,
ki
imajo
za
tvorjenje
tona
napeto
opno
oz
.
ko
?
o
,
pri
pa
zvok
tvori
nihajo
?
i
zrak
usmerjen
v
zra
?
ni
steber
.
Poleg
membranofonov
in
aerofonov
k
znastveni
razdelitvi
sodijo
?
e
kordofoni
,
idiofoni
in
.
Prakti
?
na
razdelitev
razdeli
glasbila
po
na
?
inu
igranja
:
trobila
,
pihala
,
tolkala
,
glasbila
s
tipkami
,
godala
in
.
so
glasbila
,
ki
tvorijo
ton
tako
,
da
vanje
pihnemo
in
s
tem
zanihamo
zrak
v
cevi
.
K
pihalom
pri
?
tevamo
flavto
,
oboo
,
klarinet
,
fagot
,
.
Poznamo
pre
?
no
in
kljunasto
flavto
,
glasbenik
,
ki
igra
nanjo
pa
se
imenuje
.
so
cevasta
glasbila
,
pri
katerih
dobimo
zvok
tako
,
da
s
pihanjem
ustvarimo
vibracijo
napetih
ustnic
,
ki
se
v
glasbilu
pretvori
v
zvok
.
Sem
sodijo
rog
,
trobenta
,
in
tuba
.
je
najve
?
je
in
najni
?
je
zvene
?
e
trobilo
,
glasbenika
,
ki
igra
nanjo
pa
imenujemo
.
Pihalom
in
trobilom
sta
skupna
in
odmevnik
.
Crear